O planoti

O planoti

Nad Baško grapo, dolino reke Idrijce in v štric s Cerkljanskim hribovjem se nahaja Šentviška planota. Posejana s številnimi travniki in urejenimi domačijami med katerimi se pletejo poti, kolovozi in steze, ki pohodniku ponujajo varen korak od vsakdanjega vrveža, kolesarju dobro »špuro«, umetniku navdih … Območje ima bogato zgodovino in veliko naravnih, kulturnih, etnoloških in drugih zanimivosti.

Kraji na Planoti

Na Šentviški planoti se nahaja veliko manjših in večjih krajev, ki s svojimi naravnimi danostmi, kot tudi prispevkom ljudi, ki so tu živeli oziroma še živijo, tvorijo kotiček Slovenije, ki si ga je vredno ogledati in predvsem doživeti. Med večje kraje spadajo Ponikve, Pečine, Prapetno Brdo in Šentviška Gora.

Ponikve
Ponikve

Največja vas na Planoti so Ponikve, ki štejejo nekaj manj kot 200 prebivalcev. Kraj leži na nadmorski višini 673 m na zahodni strani Šentviške planote, sestavlja pa ga večje strnjeno jedro ter več zaselkov in samotnih kmetij na okoliških vzpetinah. Tudi najpomembnejši kulturni spomenik – Marijina cerkev, ki je bila po koncu druge svetovne vojne obnovljena po načrtih priznanega arhitekta Jožeta Plečnika – stoji na hribu nad vasjo. Travnik sredi vasi se ob večjem deževju napolni z vodo in pogosto tam nastane manjše jezero, nakopičena voda pa nato počasi ponikne skozi dve večji ponikvi oziroma požiralnika in pride ponovno na plan nižje, na strmem pobočju Planote. Vas je prav po tem pojavu dobila tudi svoje ime. V sušnem obdobju se travnik spremeni v nogometno igrišče, kjer poteka vsakoletni turnir v malem nogometu. V središču vasi domujejo prostovoljni gasilci, ob poti, ki vodi iz vasi proti Gorskemu Vrhu, pa je ob cesti urejen smučarski center z vlečnico, dvema skakalnicama z umetno podlago in progami za tek na smučeh. Nedaleč od tu stojita še koči domače lovske družine in CB-radiokluba Porezen - Krn.

Pečine
Pečine

Osrednje naselje Šentviške planote so Pečine. Poleg edine gostilne, ki še deluje na Šentviški planoti, ima vas tudi asfaltirano igrišče z igrali za otroke, v zaselku Stari Rut pa urejen večji piknik prostor, imenovan Aspask. Nad vasjo stoji cerkev sv. Mohorja in Fortunata. Njen nastanek sega v 13. stoletje, ko naj bi na tem mestu že stalo manjše naselje. Prvotna poselitev tega osrednjega dela Šentviške planote pa sega še dlje nazaj, o čemer pričata dve pomembni doslej odkriti arheološki najdišči iz časa mlajše železne dobe ter 6. in 7. stoletja našega štetja. Tudi sicer se je v kraju ohranilo več redkih in izjemnih stavb, ki kažejo na mojstrstvo nekdanjih graditeljev. Prvi primer tovrstne stavbne dediščine je enonadstropna stanovanjska hiša Na Brd, ki s številnimi kamnoseškimi detajli in odlično gradnjo spada v sam vrh kmečkega stavbarstva 19. stoletja. Skromnejši, vendar nič manj kakovosten arhitekturni in etnološki spomenik pa je tudi lesena, s slamo krita kašča z letnico 1778, ki se nahaja v zaselku Kabiunk.

Šentviška gora
Šentviška gora

Najstarejši kraj na Planoti je Šentviška Gora. V pisnih virih je bila vas prvič omenjena leta 1192, ko je bil tu sedež mogočne duhovnije, ki je poleg krajev na Šentviški planoti obsegala tudi naselja v dolini Bače ter segala vse do Cerknega in Spodnje Idrije. Častitljive starosti je tudi župnijska cerkev sv. Vida, katere temelji so bili najverjetneje postavljeni že v začetku našega štetja, danes pa cerkev kaže izrazito baročno podobo. Med najstarejšimi ohranjenimi hišami v vasi je Lukševa hiša, ki ima na pročelju več fresk z nabožnimi motivi in sončno uro z letnico 1775. Na Šentviški Gori se je rodil skladatelj in zborovodja Ivan Laharnar, bila pa naj bi tudi rojstni kraj renesančnega skladatelja Jakoba Petelina Gallusa. V strnjenem naselju pod mogočno cerkvijo danes živi okoli 100 ljudi. V vasi sta vrtec in podružnična osnovna šola, ki jo do četrtega razreda obiskujejo otroci iz vseh krajev Planote. Pred šolo je urejeno večje asfaltirano šolsko igrišče, ki je namenjeno tudi različnim športnim in drugim prireditvam.

Prapetno Brdo
Prapetno Brdo

Domačije Prapetnega Brda so raztresene med 580 in 760 m nadmorske višine, jedro kraja pa predstavlja gručasto naselje neposredno ob glavni cesti proti Šentviški Gori. Ob cesti so bila v  preteklosti zgrajena mogočna stanovanjska in gospodarska poslopja premožnejših gospodarjev, skromnejša bivališča manjših kmetov in bajtarjev pa so bila pomaknjena na rob naselja. Po potresu leta 1976 so ob teh domovanjih zrasle nove stanovanjske hiše, ki imajo povsem drugačno podobo kot njihove starejše predhodnice. Sinonim za Prapetno Brdo postaja festival Gora Rocka. Vsako leto konec junija se vasica spremeni v gostiteljico edinega dobrodelnega rock festivala v Sloveniji, ki v enem samem vikendu sprejme več kot 10.000 obiskovalcev. Po legendi na bi bil na prireditvenem prostoru v daljni preteklosti pokopan sam hunski poglavar Atila.

Polje
Polje

Dobrih 100 let mineva, odkar je vasica Polje pogorela. Ubogi vdovi se je na ognjišču vžgala zabela in ogenj je v pičlih 15 minutah zajel 20 hiš. »Rešila se je živina, tu pa tam nekaj obleke in pohištva, a živeža, izvzemši dva poha špeha — nič,« so maja 1905 poročali v časopisu Soča. Na pogorišču je kmalu nastala nova vas, novozgrajene in obnovljene stavbe pa so se z manjšimi spremembami ohranile vse do danes in kažejo značilen, dokaj enoten videz, ki ga uvrščamo v tako imenovani škofjeloško-cerkljanski stavbni tip. Vas je zaradi svoje lege in urejenosti ena najlepših vasic na Šentviški planoti. Zaradi obsežnih polj, ki obdajajo naselje, se je tu razvilo in še danes deluje več sodobno opremljenih kmetij. Nedaleč od vasi, ob poti proti Šentviški Gori, se nahaja tudi pomembnejše železnodobno grobišče iz časa svetolucijske kulturne skupine.

Zakraj
Zakraj

Vas Zakraj leži nedaleč od Šentviške Gore. Že v času največjega razcveta šentviškogorske duhovnije je v tej vasi poleg nekaj domačij stala tudi manjša cerkev, posvečena sv. Lovrencu, o kateri danes ni več sledu. O pobožnosti in čaščenju svetnikov, ki je bilo značilno za vse nekdanje naseljence Šentviške planote, danes med drugim priča tudi lepo ohranjena kapelica z začetka 20. stoletja, ki se nahaja ob gospodarskem poslopju na domačiji Pri Feltrinu.

Daber
Daber

Na Dabru, vasici na robu Planote, so polja in travniki prepredeni s številnimi vrtačami in manjšimi kraškimi jamami, pod naseljem pa izvira potok Tilnik, ob katerem so nekdaj postavili več manjših mlinov in žago na vodni pogon. Še ohranjena mlin in žaga, ki stojita tik za izvirom, imenovanim Pod skalo, sta danes vključena v turistično ponudbo Šentviške planote. Skozi vas vodi pot, ki je imela v preteklosti zelo pomembno vlogo, saj je predstavljala glavno povezavo krajev na Šentviški planoti s Cerkljanskim in Idrijskim.

Bukovski Vrh
Bukovski Vrh

Bukovski Vrh se nahaja ob glavni cesti, ki vodi s Šentviške Gore proti Bukovemu. Gosteje je naseljeno zgolj jedro vasi, ki se nahaja ob cesti, od ceste bolj oddaljene domačije, kjer so pogoji za kmetovanje in preživetje manj ugodni, pa so večinoma zapuščene ali pa so se spremenile v počitniške hiše. Vse do leta 1974 so v vasi imeli tudi šolo, nato pa se je ob valu odseljevanja ljudi v dolino vas skorajda izpraznila.

Gorski Vrh
Gorski Vrh

Gorski vrh je najmanjša vasica na Planoti. Zanjo je značilno, da nima pravega vaškega jedra, saj so njene domačije raztresene pod Črvovim vrhom, najvišjo točko Šentviške planote. Ta lahko dostopna 974 m visoka vzpetina, poznana tudi pod imenom Črvov grič, je danes med pohodniki in domačini zelo priljubljena rekreacijska in izletniška točka, s katere se odpirajo pogledi v dolino Bače in na številne hribe od Matajurja do Porezna. O nekdaj mogočnih domačijah priča zaselek Jerovca, kjer je ohranjena domačija iz 18. stoletja. Leta 2001 je bila obnovljena in predstavlja redek še ohranjen primer značilnega stavbarstva iz tega obdobja. Nedaleč je tudi arheološko najdišče, ki dokazuje, da je bila zemlja tukaj poseljena že v prazgodovini.

Roče
Roče

Roče so prva vasica nad Slapom ob Idrijci, ki vas pozdravi na poti na Planoto. V vasi se mešata mediteranski in predalpski arhitekturni slog, nad vasjo pa kraljuje cerkev sv. Janeza Evangelista iz leta 1550. V Ročah je pokopan pisatelj Ciril Kosmač (1910–1980), čigar pripovedi so večinoma postavljene v tolminski kmečki svet.

Življenje na Planoti

Planotarji so bili od nekdaj vajeni trdega dela, kar se odraža na urejenosti okolja, skrbi po samooskrbi ter nesebični medsebojni pomoči. Ob vsem delu pa so se vedno znali tudi poveseliti in organizirati najrazličnejše dogodke, ki se v večini odvijajo še danes. Vedno več je mladih, ki tu ostanejo in si ustvarijo družino, saj jim mir in drugi pozitivni dejavniki omogočajo zelo kvalitetno bivanje in preživljanje prostega časa.

Življenje na Planoti
Življenje na Planoti
Življenje na Planoti
Življenje na Planoti

Društva

Skozi leta je bilo na Planoti ustanovljenih veliko društev, ki so domačine še bolj povezala in doprinesla k njihovem lepšemu vsakdanu ter razvoju lokalnega okolja. Večina društev še vedno deluje, prav tako se vsakoletno odvijajo raznorazni dogodki, ki jih društva organizirajo in na takšen način skrbijo za ohranjanje tradicij, širjenje prepoznavnosti Planote v svetu in kar je najpomembneje – spodbujajo k medsebojnem sodelovanju med domačini.

Šentviška planota